Zaznani stres in izgorelost
Stres je telesni in čustveni odziv na zahteve, ki presegajo trenutne vire za spoprijemanje. Lestvica PSS-10, ki jo je leta 1983 razvil psiholog Sheldon Cohen, meri zaznani stres – torej, kako obremenjujoče, nepredvidljivo in neobvladljivo se ti je zdelo tvoje življenje v zadnjem mesecu, ne pa dejanskih dogodkov.
Izgorelost ("burnout") je nekaj drugega. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo v klasifikaciji ICD-11 opisuje kot pojav, ki nastane zaradi kronično nerazrešenega stresa na delovnem mestu, zanj pa so značilni izčrpanost, čustvena oddaljenost od dela in občutek manjše učinkovitosti. Po opredelitvi WHO izgorelost ni bolezen, temveč poklicni pojav – od splošnega stresa jo ločujeta predvsem trajanje in povezava z delom.
Pogosti znaki stresa
Stres se pogosto pokaže na več ravneh hkrati: telesno (napetost v mišicah, glavobol, utrujenost, težave s spanjem, prebavne težave), čustveno (razdražljivost, občutek preobremenjenosti, nihanje razpoloženja) in v vedenju (težje zbiranje misli, odlašanje, več kave, cigaret ali alkohola kot običajno).
Znaki so pri vsakem človeku nekoliko drugačni, zato je lestvica PSS-10 zasnovana širše – ne sprašuje po posameznih simptomih, ampak po splošnem občutku obvladljivosti in nepredvidljivosti v zadnjem mesecu. Visok seštevek torej ne pove, kateri simptom je najbolj izrazit, ampak kako visoko je splošno breme, ki ga zaznavaš.
Kaj ljudje običajno naredijo in kdaj k zdravniku
Smernice in zdravstvene organizacije med pogoste navade pri spoprijemanju s stresom navajajo reden urnik spanja, gibanje na prostem, odmore med delom, omejitev kofeina in alkohola ter pogovor z bližnjimi osebami ali psihologom. Gre za splošne navade, ne za navodilo, kaj mora delovati prav pri tebi.
Če se občutek stresa vleče več tednov, vpliva na spanje, odnose ali delo, ali če se mu pridružijo znaki tesnobe ali potrtosti, je smiselno govoriti z zdravnikom ali psihologom. Tesnoba (anksioznost) je ločena tema, ki jo strokovnjaki ocenjujejo z drugimi vprašalniki, na primer GAD-7; v akutni stiski ali ob mislih na samopoškodovanje takoj pokliči 112.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni visok rezultat testa stresa?
Visok seštevek na lestvici PSS-10 pomeni, da se ti je v zadnjem mesecu življenje pogosto zdelo nepredvidljivo, neobvladljivo in preobremenjujoče. Ni orodje za oceno zdravstvenega stanja, ampak pokazatelj, da je morda čas za pogovor z zdravnikom ali psihologom.
Kaj je PSS-10?
PSS-10 (Perceived Stress Scale) je vprašalnik, ki ga je leta 1983 razvil psiholog Sheldon Cohen za merjenje zaznanega stresa. Sestavlja ga 10 vprašanj o občutkih in mislih v zadnjem mesecu, rezultat pa je število med 0 in 40.
Kakšna je razlika med stresom in izgorelostjo?
Stres je kratkotrajen odziv na obremenitev, izgorelost pa je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije dolgotrajen poklicni pojav, povezan s kronično nerazrešenim stresom na delovnem mestu.
Kdaj poiskati zdravnika zaradi stresa?
Če se stres vleče več tednov, moti spanje ali vsakdanje življenje, ali če se mu pridružijo znaki tesnobe ali potrtosti, je smiselno poiskati zdravnika ali psihologa. V akutni stiski ali ob mislih na samopoškodovanje takoj pokliči 112.
Ali je test stresa enako kot test tesnobe?
Ne. PSS-10 meri splošni zaznani stres, tesnoba (anksioznost) pa je ločen pojav, ki ga strokovnjaki ocenjujejo z drugimi vprašalniki, na primer GAD-7. Pri izrazitih znakih tesnobe se posvetuj z zdravnikom.
Viri
- Cohen S in sod. – A global measure of perceived stress (1983)
- WHO – Burn-out an occupational phenomenon (ICD-11)
- NHS – Stress
- WHO – Stress (Questions and answers)
Posodobljeno: oktober 2026
Informativni test, ni nadomestilo za zdravniški nasvet.